Letos oktobra, v času Meseca prostora, izvedli pet delovnih posvetov o javnih površinah v petih slovenskih mestih.

Na naše vabilo so se odzvali Nova Gorica, Celje, Kočevje, Krško in Kranj. Na posvetih so sodelovali predstavniki različnih mestnih oddelkov, vzdrževalskih javnih služb, ponekod pa tudi predstavniki lokalnih nevladnih organizacij in civilne družbe. Posveti so trajali dve uri in so se zaključili z naborom aktivnosti, ki bodo pripomogle k izboljšanju javnega prostora v obravnavanem mestu.

02_indira2

Bolj kot delitev na zasebno in javno je pomembno, da je lastništvo sploh urejeno, in da so dolžnosti in pravice lastnikov jasne. 

Vsako od mest, v katerih smo izvedli posvet, ima svoje specifike. Kljub temu je možno identificirati sedem izzivov, s katerimi se morajo spopasti vsa mesta. Posveti o javnih površinah so pokazali:

1. Mesta imajo težave z neurejenim lastništvom javnih površin, ki izvirajo iz lastninjenja nekdanje družbene lastnine. Občine morajo začeti delovati proaktivno in nastaviti jasno politiko ohranjanja javnih površin.
2. Uslužbenci različnih strokovnih služb različno razumejo, kaj so javne površine in kakšen pomen imajo za mesto.
– Težav z javnim prostorom mesta ne morejo reševati brez sodelovanja s prebivalci na terenu. Da bi prebivalce in uporabnike javnih površin povezali s prostorom in poudarili pomen javnega prostora kot vrednote, bo potrebno: organizirati aktivnosti v javnem prostoru, ustvarjati skupnostne prostore in financirati osveščevalne akcije o vrednosti zelenih površin, o trajnostni mobilnosti in o vplivu bivalnega okolja na kakovost bivanja.
– Občine še vedno premalo vključujejo civilne pobude in imajo za prejemanje pobud vzpostavljene slabe kanale, zato ponekod izgleda, kot da je pobud prebivalcev malo.
3. Potrebno je premisliti vsebino javnih površin. Javnih površin je v mestih dovolj, a so programsko zastarele. Potrebna bi bila prenova s programi, ki so zanimivi za današnje uporabnike javnega prostora.
– Javni prostori v mestnih središčih se praznijo zaradi nakupovalnih centrov na obrobju mest.
4. Problematike javnih površin ni možno reševati ločeno od prometnih vprašanj. Poleg mestne parkirne politike na javne površine vplivajo prometni tokovi v mestu, zato mesta pričakujejo, da se bodo javni prostori izboljšali tudi z implementacijo celostnih prometnih strategij.
– Eden od največjih trenutnih izzivov za občine je upravljanje s parkirišči. Ni jasno, ali naj parkirišča ostanejo brezplačna. Plačljiva parkirišča so politično zelo nepriljubljen ukrep, a nujen, če naj se poveča kakovost prostora. Poleg tega ni jasno, kakšno stališče naj občine zavzamejo do obstoječega parkirnega normativa, saj mu v že zgrajenih starejših soseskah ni mogoče zadostiti.
5. Vzdrževanje javnih površin je problematično, saj morajo pristojni oddelki vsakokrat zagovarjati finančni vložek za vzdrževanje. Asfaltirane površine je ceneje vzdrževati kot zelenice, zato lastniki (javni in zasebni) nimajo vzpodbude, da bi ohranjali zelene javne površine. Po drugi strani so stroški vzdrževanja visoki tudi zaradi sistema koncesij.
6. Velik problem je nadzor nad posegi v prostor. Mesta nimajo dovolj financ in usposobljenih kadrov za vzpostavitev inšpekcijskih in nadzornih služb in potrebujejo pomoč pri izvajanju nadzorne funkcije.
7. Kljub vsemu naštetemu je morda najpomembnejše, da morajo občine vzpostaviti sistem prioritet, ki ga bodo postopoma uresničevale. Na primeru upravljanja z javnimi površinami vidimo, da je neodločnost odločevalcev ena od večjih ovir za kakovosten razvoj prostora. Vsaka občina mora imeti jasno vizijo in cilje, ki se jih morajo zavedati vsi zaposleni na občini, in zaradi katere lahko tudi navzven deluje bolj učinkovito in transparentno.

Posveti so se med seboj močno razlikovali tako glede števila udeležencev kot tudi glede tem in problematik, ki so bile odprte v debati. Govorili smo npr. o prenovi modernistične soseske, o težavah s prenosom lastništev po ZVEtL-u, o upravljanju z mestnim zelenjem in o privabljanju prebivalcev nazaj v mestno središče. Številni udeleženci so izrazili zadovoljstvo nad dejstvom, da so dobili priložnost za pogovor o javnih površinah s kolegi iz različnih oddelkov. To je bila tudi po našem mnenju največja vrednost posvetov: javne površine so namreč tema, ki je ključnega pomena za razvoj mest, a zaradi kompleksnosti pogosto ostaja spregledana.

*Verz je izposojen iz pesmi Na Koncu poti Andreja Rozmana – Roze.

Organizacijo posvetov je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor.

Oktobra, v okviru Meseca prostora 2016, ki poteka pod sloganom “Spreminjajmo mesta, ne podnebja!”, smo predstavnike slovenskih občin povabili k izvedbi delovnega posveta na temo javnih površin v njihovih občinah. Govorili bomo petih najpomembnejših temah, ki vplivajo na stanje javnih površin v soseskah: o lastništvu, načrtovanju in vzdrževanju površin, o komunikaciji med različnimi deležniki, o zakonodajnem okviru ter o družbenem kontekstu, ki vpliva na pomen javnega, skupnega prostora. Za vsako občino bomo izdelali plakat, ki bo identificiral specifične težave in ukrepe, ki lahko ohranijo in zvišajo kakovost javnih površin v obravnavanem mestu. Ob koncu projekta bomo pripravili povzetek vseh posvetov in predstavili najbolj zanimive ukrepe.
Trenutno smo za posvet že dogovorjeni z občinami Nova Gorica, Celje in Krško.

Vabilo: delovni posvet na temo javnih površin v soseskah

csm_mesec_prostora_24f08367c1

Organizacijo posvetov o javnih površinah je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor republike Slovenije

V preteklih mesecih smo v intervjujih s prebivalci sosesk, urbanisti, pravniki, predstavniki ministrstev in občin, sociologi in drugimi akterji, ki so vpleteni v urejanje, načrtovanje in vzdrževanje javnih površin v soseskah, pridobili veliko koristnih informacij.

Da bi vse te pomembne informacije lahko združili, primerjali med seboj in jih delili s čim večjim številom ljudi, ki jih tema javnih površin in javnega prostora zanima, smo jih združili v plakat.

20160325_103729.jpg20160325_103743.jpg
plakat_TISK.jpgPlakat je razdeljen na sedem tematskih sklopov, ki so po našem mnenju enakovredno pomembni za razumevanje problemov z javnimi površinami. To so lastništvo, načrtovanje, financiranje, vzdrževanje, politični in zakonodajni okvir, družbene spremembe in komunikacija med različnimi akterji.

Poleg tega, da so za vsak tematski sklop identificirali specifične probleme in težave, ki nižajo kakovost javnih površin, so naši sogovorniki predlagali tudi številne rešitve in ukrepe, s katerimi lahko stanje javnega prostora izboljšamo. Izkazalo se je, da so teme, ki se nanašajo na javne površine, izrazito večplastne. Zato ni potrebno, da načrtovalci, občine in drugi čakajo na to, da se najprej rešijo vsa lastniška vprašanja. Mnoge ukrepe lahko začnejo izvajati že zdaj.

Plakat bomo posredovali prebivalcem sosesk, mestnim uradnikom (predvsem tistim, ki so zadolženi za urejanje okolja, upravljanje z nepremičninami in vzdrževanje površin), pravnikom in sodnikom, urbanistom in zaposlenim na ministrstvih (za okolje in prostor, pravosodje in za finance). Če želimo ohraniti in dvigniti kakovost javnih površin, je čas, da ukrepamo, zdaj.

Plakat lahko dobite tudi vi. V digitalni obliki tule: plakat_JAVNE POVRSINE, za brezplačno tiskano verzijo pa nam pišite na prostoroz@gmail.com (pripišite še polno ime, priimek in poštni naslov).

V soboto, 19. marca, smo v Novem mestu okviru projekta Urbani kovček, ki ga vodi društvo est=etika, priredili prvo delavnico na temo javnih površin v soseskah. V krajevni skupnosti Drska, v kateri leži tudi stanovanjska soseska Slavka Gruma, smo predstavili ugotovitve naše raziskave, izvedeti pa smo želeli tudi, kakšna je situacija v Drski.

Cilj delavnice je bila identifikacija specifičnih značilnosti javnih površin v soseski in težav, ki nastajajo z njihovim urejanjem. Poleg tega je bil dogodek dobro izhodišče za širši dialog o soseski, o odnosu med javnimi in zasebnimi prostori, med hišami in bloki. Ker so javne površine skupne površine, se je dialog razvil tudi med različnimi akterji, ki so odgovorni zanje: predstavniki krajevne skupnosti, arhitekti in oblikovalci  ter prebivalci.

Na delavnici, ki so se je udeležili prebivalci in prebivalke soseske, predstavnika Krajevne skupnosti Drska, novomeške arhitektke in oblikovalke ter predstavnik enega od lokalnih društev, smo mapirali probleme, ki so povezani z javnimi površinami. Poleg tega smo identificirali tudi priložnosti, zaradi katerih lahko krajani izboljšajo javne površine. Ena od najbolj izpostavljenih tem je bila komunikacija: tako prebivalci kot tudi predstavniki KS so bili prepričani, da druga stran ne sliši njihovih pobud. Ugotovili smo, da težava leži v uporabi napačnih komunikacijskih kanalov. Vzpodbudno je, da so oboji, tako prebivalci kot predstavniki mesta, pripravljeni na sodelovanje in izvedbo skupnih akcij in projektov, ki bodo izboljšali javne prostore v soseski.

Udeleženci delavnice so prejeli naše plakate o javnih površinah, društvu Est=etika in predstavnikom KS pa bomo posredovali tudi “zapisnik” delavnice – poseben plakat, ki ga bomo izdelali posebej za sosesko Drska, in za katerega upamo, da bo služil kot osnova za prihodnje pogovore o projektih v soseski.

 

Urbani kovček je projekt est=etike, društva za vzpodbujanje etike v prostoru, in je podprt s strani Mestne občine Novo mesto.

Današnji intervju z avtorji razstave Doma v Ljubljani – 100 let ljubljanskih stanovanj v časniku Delo se dotika tudi tematike (ne)urejanja in (ne)vzdrževanja javnih površin v soseskah.

Anja Planišček, arhitektka in soavtorica razstave:

S povečanjem lastništva in prenosom bremena vzdrževanja na posameznika naša stanovanjska okolja propadajo. To je vidno tudi na razstavi, čeprav se nismo dosledno ukvarjali s fotografiranjem vsega, smo pa ujeli stanje. Prav vse fotografije kažejo, da so naša stanovanjska okolja danes v razmeroma slabem stanju. Vsaj pri stanovanjih, starejših od 30 let. Ko so družbena stanovanja leta 1991 prešla v zasebno lastništvo, je to pomenilo tudi, da zanje prevzamejo skrb posamezniki. Veliko lastnikov se je do danes postaralo in tega ne zmorejo, bodisi imajo zelo nizko pokojnino ali nizke prihodke, kar pa ne zadošča za redno in kakovostno vzdrževanje. In tu mislim na celostno okolje, kar se vidi predvsem v soseskah. Hkrati ni neke prostorske regulative, ki bi urejala, kako naselja prenavljati, da bi zagotavljali kakovostno bivanje. Vse soseske, ki so bile sicer kakovostno zgrajene, so danes precej dotrajane. Tu mislim tudi na odprte prostore, ki so v soseskah, kot se vidi na razstavi, zanemarjeni in hote ali nehote prehajajo v zasebno lastništvo. Prisvajanje odprtih površin pa gre v škodo skupnega dobrega. In tudi to je posledica odsotnosti stanovanjske politike.

Razstavo Doma v Ljubljani si lahko ogledate do 4. marca 2016 v galeriji Dessa na Židovski stezi 4 v Ljubljani.

JAVNE POVRŠINE v območjih večstanovanjskih sosesk v Ljubljani

Projekt ”JAVNE POVRŠINE, identificiramo probleme, iščemo rešitve, predlagamo ukrepe” zasluži vso pozornost in podporo. To velja tudi za objavljene prispevke, kjer bi želel posebej podpreti stališča gospe Martine Lipnik. Gre za ureditev perečih in aktualnih problemov lastništva javnih površin, kjer se razmere prej slabšajo kot pa izboljšujejo. V stanovanjskih soseskah že dolgo prihaja do divjega prilaščanja javnih površin, pogosto so zemljiško knjižni lastniki  gradbene firme v stečaju (npr. GPG Grosuplje), kjer stečajni upravitelji na zelo različne načine rešujejo vprašanje lastništva. Osnovna značilnost teh dogajanj je neaktivnost organov Mestne občine Ljubljana, ki ne izvajajo svoje  naloge, tj. ureditev evidenc, lastništva in pravnega statusa javnih (mestnih) površin. Stališča predstavnikov MOL so ista že ves čas, odkar se to vprašanje obravnava: problema v bistvu ni oz. ni pomemben, mestna uprava dela vse, kar je predpisano. Politične volje ni, uprava naj bi bila že tako preobremenjena,  čaka se na dokončanje določenih postopkov, sredstev za vzdrževanje ni in podobno. Isti razlogi so bili navedeni tudi pred 15. oz. 20. leti, ko smo nekateri člani komisije za potrjevanje programov opremljanja stavbnih zemljišč vztrajali, da se mora izvedba programa zaključiti po veljavnih predpisih o graditvi objektov. To pomeni, da bi morali imeti zgrajeni objekti in javne površine uporabno dovoljenje ter urejeno lastništvo oz. potrebne služnosti v zemljiški knjigi.

Ureditev evidenc, lastništva in pravnega statusa javnih površin je temeljna naloga MOL. Na tej podlagi se ureja njihova uporaba in vzdrževanje ter se v daljšem obdobju omogočajo potrebni investicijski posegi in prenova sosesk, v končni fazi pa se stanje lastništva  povezuje še z davčno politiko na področju nepremičnin. Ljubljana bi lahko kot ”Zelena prestolnica Evrope 2016” med svoje zaveze za nadaljnje izboljšave in trajnostni razvoj, kot prispevek za izboljšanje kakovosti življenja številnih prebivalcev stanovanjskih sosesk, pripravila tudi program sanacije neurejenega stanja javnih mestnih površin v stanovanjskih soseskah.   

Read the rest of this entry »

Zasebna in javna last v soseskah skozi zgodovino

So se zemljišča v stanovanjskih soseskah razmejevala na javna in zasebna?

V soseskah se je vse razmejevalo. Zazidalni načrt je delil prostor na zasebnega in javnega, prek zasebnih in javnih gradbenih parcel. Z ekonomskim elaboratom se je ovrednotilo, koliko kaj stane na javnem področju in koliko stroškov bo pripadlo na etažnega lastnika. Stavbi se je določilo funkcionalno zemljišče, kadar je bilo to potrebno,  in to je bil del gradbene parcele. Skupna zelenica pa je bila javna površina, ki jo je financirala občina. V zazidalnih načrtih je torej vse definirano.

savske_pogled_1_l

Kako so bile definirane skupne zelenice, kot zasebne ali javne?

Ko sem delala za gradbeno podjetje Giposs, smo v začetku 90ih risali sosesko v Medvodah, kjer smo se z Zavodom za izgradnjo Ljubljane (ZIL) pogajali, kaj bo funkcionalno zemljišče zgradbe, ki smo jo gradili, kaj pa bo ostalo javno in bo ZIL plačeval s svojimi sredstvi. Mi smo kot gradbeno podjetje gradili zgradbo in urejali zemljišče okrog nje, kolikor nam je pripadalo.

Read the rest of this entry »