savski kamen

OZADJE

Sklop treh stanovanjskih blokov Savski kamen je bil zgrajen leta 2005 na mestu opuščene tovarne. Zemljišče s tremi stanovanjskimi objekti je umeščeno na rob soseske Savsko naselje, preko zemljišča pa potekata dve pomembni pešpoti, ki sosesko povezujeta z avtobusnimi postajami in objekti centralnih rab.

NASTANEK PROBLEMA

Tri nove stavbe, ki tvorijo Savski kamen, so bile zgrajene na zemljišču v privatni lasti, kjer je točno določeno, katere površine pripadajo stanovalcem in kdo je odgovoren za njihovo vzdrževanje. Poleg tega je na zemljišču Savskega kamna je po občinskem prostorskem načrtu (OPN) dovoljena postavitev ograje.

savski kamen1

Pobudniki so poskušali zgraditi ograjo že pred štirimi leti, ko so bili njihovi pozivi sostanovalcem neuspešni. Obnova košarkarskega igrišča v bližini Savskega kamna je povečala prehodnost na območju, zato so pozivi k izgradnji ograje ponovno postali glasnejši. Obnova igrišča je del celovite urbane obnove Savskega naselja, ki jo izvaja skupina društev in posameznikov iz soseske. Pozivi pobudnikov za izgradnjo ograje so se še povečali, ko je društvo prostoRož javnosti predstavilo prometno vizijo, ki jo je pripravilo kot rezultat enoletnega dela s prebivalci celotne soseske. Pešpot, ki poteka tudi čez zemljišče Savskega kamna, so Savčani definirali kot eno od treh pomembnih povezav, ki pešcem omogoča prehod skozi naselje.

Da bi preprečili prehod drugih prebivalcev soseske čez zemljišče, so nekateri prebivalci Savskega kamna želeli postaviti ograjo okrog zemljišča. Če ograjo postavijo neposredno na mejo zemljišča, trenutno za postavitev potrebujejo soglasje MOL, če jo premaknejo en meter stran od roba zemljišča,  ne potrebujejo niti soglasja.

VLOGA PROSTOROŽA

Izkazalo se je, da je vloga društva prostoRož ključna, saj smo lahko stanovalcem Savskega kamna predstavili različna stališča vpletenih akterjev, ki vključujejo občino, prebivalce iz celotne soseske, lokalna društva in obiskovalce soseske. Z neposredno udeležbo na sestankih hišnih svetov in aktivnostmi na slpošno so predstavniki društva prostoRož prebivalce osveščali, da je širši dogovor celotne skupnosti soseske dolgoročno boljša rešitev od postavitve ograj in zapiranja poti. Večina stanovalcev Savskega kamna se je po posvetovanju odločila, da ograje ne bodo postavili.

POSLEDICE V PRIHODNOSTI

Če mesto ne bo sprejelo definitivne odločitve glede omogočanja in vzdrževanja ključnih pešpoti v soseskah in če bodo OPN-ji še vedno dovoljevali široko možnost posegov, kot je ograjevanje zemljišč, obstaja možnost, da bodo tudi druge večstanovanjske stavbe po mestu začele zapirati svoja zemljišča. Takšno ograjevanje bi pomenilo razkroj javnega prostora in otežen dostop prebivalcev do ključnih servisov znotraj soseske in izven nje. Največje posledice bi občutili pešci in kolesarji, saj bi z ograjevanjem izginile predvsem mnoge neformalne pešpoti v soseski.

ZAKLJUČEK

Mesto in njegovi prebivalci se morajo odločiti, za kakšno vizijo prostora si bodo prizadevali v prihodnosti.

Primer Savski kamen je pomemben predvsem zato, ker je služil kot precedenčni primer v soseski. Kljub temu, da do ograjevanja na zemljišču Savskega kamna ni prišlo, je ključno, da mesto prepozna javni interes, definira zemljiško politiko ter jo začne tudi aktivno izvajati. V nasprotnem primeru bo dostop prebivalcev do ključnih dobrin in servisov odvisen od volje zasebnih lastnikov zemljišč.

Advertisements