Spodnja Šiška: nelegalno zasebno parkirišče na mestu nekdanjega zaščitenega parka in neodzivnost gradbene inšpekcije

Delo_Foto-20140612195528-22585400    670x420_Ljubljanska__Delo_Foto_2014.16_hires.jpeg0 

Foto: prostor pred Staro cerkvijo pred in po l. 2012, vir: Delo

Stara cerkev ali sv. Jernej v Spodnji Šiški je ena najstarejših cerkva v Ljubljani. Prvič je bila omenjena leta 1370. Po letu 1936 je bila sanirana po Plečnikovih načrtih: preurejena so bila vsa pročelja, dodan odprt hodnik, urejeno je bilo stopnišče s svetilnikom, zelenica in trg z zasaditvijo dreves. Leta 2009 je bila cerkev določena za kulturni spomenik državnega pomena, decembra 2014 so bile kot take opredeljene tudi zunanje površine v okolici objekta.

Trg pred cerkvijo ob Celovški cesti, glavni mestni vpadnici, je leta 2012 odkupil zasebnik. Obstoječa visokorasla drevesa je posekal, asfaltiral prej parkovno urejen Plečnikov trg in uredil zasebno parkirišče z rampo. Za poseg ni bilo pridobljenega gradbenega dovoljenja.

Po ugotovitvah pravne službe Zavoda za varstvo kulturno dediščine (ZVKDS) je bil poseg nelegalen tako po predpisih, ki so bili v veljavi leta 2012, ko so ga izvedli, kot tudi po sedaj veljavnih predpisih. Podali so prijavo na Inšpektorat RS za infrastrukturo. Ta je prijavo odstopil Inšpektoratu RS za okolje in prostor ter jo poslal v vednost Inšpektoratu RS za kulturo in medije. Inšpektorat RS za okolje in prostor je ugotovil, da se na predmetnih zemljiščih: »ne izvaja gradnja, oziroma ne predstavlja objekta oziroma parkirišča v smislu zakona o graditvi objektov«, zato je postopek ustavil. Inšpektorat za kulturo in medije je ugotovil, da je za predmetne postopke odgovoren Inšpektorat RS za okolje in prostor, zato je prijavo sprejel zgolj v vednost.

Pestra lastniška struktura zemljišč okoli cerkve in nejasna zakonodaja omogočajo žongliranje z odgovornostjo za urejanje zunanjih površin med MOL, ZVKDS, Ministrstvom za kulturo, Rimskokatoliško cerkvijo in zasebnimi lastniki. Rezultat je privatiziran in degradiran javni prostor ter uničena arhitekturna dediščina Jožeta Plečnika.

DILEME:

Kako lahko dve javni službi, ZVKDS in Inšpektorat RS za okolje, enake predpise tolmačita na dva diametralno nasprotna načina? Kdo je odgovoren za nastalosituacijo? Kje so določeni pogoji za urejanje površin, ki so v zasebni lasti, a so v urbanističnem dokumentu opredeljene kot javne površine in so zaščitene z režimom kulturnega spomenika državnega pomena?

Viri:

  • delo.si, Nelegalna parkirišča še kar ob spomeniku, Andreja Žibret, 14.07.2015
  • delo.si, Pri Stari cerkvi zasebno parkirišče namesto parka, Andreja Žibret, 14.06.2014
Advertisements