Na podlagi analiz obstoječega stanja in po besedah stanovalcev so najbolj problematične točke pomanjkanje parkirišč, pomanjkanje vsebin za mlade in ostarele, neurejene zelenice med bloki in neurejene intervencijske poti, skratka neurejeno stanovanjsko okolje.

Z arhitektom in članom društva Krarh Alešem Peternelom smo se pogovarjali o prenovi soseske Planina v Kranju. V sodelovanju z Mestno občino Kranj so pripravili idejni osnutek celovite urbane prenove soseske, ki jo bodo izvajali v okviru Trajnostne urbane strategije.  Govorili smo o postopku priprave prenove, o potrebah prebivalcev soseske in o ključnih problemih, ki prenova rešuje. Javne površine v soseski Planina so večinoma še vedno v lasti občine, zato bo prenova sprva potekala le na teh zemljiščih.

Presentation1.compressed(1).3Presentation1.compressed(1).4Presentation1.compressed(1).8

Kranj pripravlja Trajnostno urbano strategijo, ki bo omogočila  sistematično prenovo urbanih območij. Ena od glavnih nalog, zapisanih v stategiji, je prenova stanovanjske soseske Planina, v kateri živi 14.000 prebivalcev. Na kakšen način ste kot izvajalec prenove v pripravo zasnove/koncepta vključevali prebivalce?

Vključevanje stanovalcev v strategijo prenove soseske je ključna komponenta celotnega procesa prenove naselja, zato so bili stanovalci vključeni v projekt že od samega začetka. Po sprejetju strategije trajnostnega razvoja MOK 2009-2023 je občina leta 2009 v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi soseske Planina med stanovalci naselja izvedla vzorčno anketo o življenju v soseski. Predstavniki krajevnih skupnosti so pri pripravi ankete aktivno sodelovali. Podatki o vsebini ankete in sama najava ankete so bili objavljeni v treh lokalnih časopisih in krajevnih glasilih, tako da je bilo stanovalcem že prej najavljeno izvajanje ankete, kar je povečalo odzivnost samih udeležencev. Predstavniki krajevnih skupnosti so sodelovali tudi pri razdeljevanju anket.

Anketa je vsebovala 80 vprašanj, za kar so anketiranci potrebovali približno 30 minut.

Vprašanja so bila razdeljena v deset sklopov:

  1.   Demografske, socialne in ekonomske značilnosti soseske
  2.      Stanovanjska kariera
  3.      Socialni vidiki življenja v soseski
  4.      Prihodnji načrti stanovalcev glede bivanja
  5.      Značilnosti stanovanj
  6.      Značilnosti soseske
  7.      Zelene in odprte površine
  8.      Upravljanje in vzdrževanje stavb
  9.      Prenova stanovanj
  10.  Kakovost življenja v urbanem okolju.

Anketni vprašalniki so bili, skupaj s povratno kuverto, razdeljeni v nabiralnike vsakega tretjega gospodinjstva. Skupno je bilo razdeljeno 1.445 anket, ustrezno izpolnjenih pa je bilo vrnjenih 421 vprašalnikov ali 29 %.

Po želji je bilo vprašalnike možno dobiti tudi na sedežih krajevne skupnosti.

Rezultati so podali splošne smernice za izdelavo strategije prenove in pokazalo se je, da so rezultati ankete identični stanju na terenu. Problematika je kompleksna, rešitve pa dolgoročne, stanovalce najbolj zanimajo hitre rešitve tekočih, vsakodnevnih problemov. Komunikacija med stanovalci blokov  in občino kot lastnikom funkcionalnih zemljišč tako večinoma poteka na relaciji stanovalci – koordinatorji blokov – predstavniki krajevnih skupnosti – občina.

Na teh sestankih se je pridobilo veliko želja, pobud in potreb stanovalcev glede življenja v naselju, kar je bilo upoštevano v sami strategiji prenove.

Pomembno je, da se izdelovalec strategije prenove soseske postavi v vlogo stanovalca in poskuša pogledati na življenje v soseski skozi njegove oči, zato je bilo v fazi  terenskih analiz obstoječega stanja opravljenih več pogovorov z mimoidočimi stanovalci, ki so vsak zase pojasnili, kaj jih v naselju najbolj moti.

V nadaljevanju smo projektanti oblikovali predloge možnih rešitev in jih predstavili na sestankih s predstavniki krajevnih skupnosti in koordinatorji blokov in potrebno je bilo veliko časa in truda, da se je določilo 6 pilotnih lokacij ali problemov, najbolj potrebnih obravnave.

Kakšna so ključna izhodišča za prenovo?

Na podlagi analiz obstoječega stanja in po besedah stanovalcev so najbolj problematične točke pomanjkanje parkirišč, pomanjkanje vsebin za mlade in ostarele, neurejene zelenice med bloki in neurejene intervencijske poti, skratka neurejeno stanovanjsko okolje.

Se pri prenovi soočate s problemom nejasnih lastništev?

Zasebnih zemljišč pri prenovi nismo upoštevali, zemljišča, na katerih so predvideni posegi, pa so zaenkrat v  lasti občine ali države. Ker postopek za določitev funkcionalnih zemljišč še ni izpeljan in ni jasno, kdaj bo, saj je to odvisno predvsem od volje in interesa stanovalcev, je prenova predvidena najprej na območjih, ki bodo tudi po določitvi funkcionalnih zemljišč ostala v občinski lasti.

Katere strokovne podlage boste uporabili za načrtovanje prenove? Katere dokumente? OPN, OPPN, konzervatorski načrt,….?

Pri izdelavi strategije prenove se je upoštevalo vse veljavne prostorske akte, kjer pa to ni bilo mogoče, smo predlagali spremembe, ki bodo dopuščale predvidene rešitve. Primer je  ureditev urbanih vrtov, kjer smo na Mestno občino Kranj poslali pobudo za spremembo občinskega prostorskega načrta, ki bo omogočal rabo urbanega vrtnarjenja.

Pri prenovi razmišljate tudi o vzdrževanju javnih površin? Bodo v vzdrževanje vključeni prebivalci, na kakšen način?

Aktivnega sodelovanja stanovalcev pri vzdrževanju površin v javni lasti trenutno ni opaziti, razen tam, kjer so si lastniki pritličnih stanovanj prisvojili odprte površine pred svojimi stanovanji. Urejanje teh površin je povsem nepoenoteno in nekontrolirano. Strategija celostne prenove predvideva predpisano pooenotenje zasaditve, zaščite zelenic, urbane opreme … Zaenkrat je vzdrževanje javnih površin v domeni občine, kar pa se bo v primeru določitve funkcionalnih zemljišč spremenilo in stanovalci se morajo zavedati, da več skupnih površin pomeni več vzdrževanja in posledično večji strošek.

Advertisements