Letos oktobra, v času Meseca prostora, izvedli pet delovnih posvetov o javnih površinah v petih slovenskih mestih.

Na naše vabilo so se odzvali Nova Gorica, Celje, Kočevje, Krško in Kranj. Na posvetih so sodelovali predstavniki različnih mestnih oddelkov, vzdrževalskih javnih služb, ponekod pa tudi predstavniki lokalnih nevladnih organizacij in civilne družbe. Posveti so trajali dve uri in so se zaključili z naborom aktivnosti, ki bodo pripomogle k izboljšanju javnega prostora v obravnavanem mestu.

02_indira2

Bolj kot delitev na zasebno in javno je pomembno, da je lastništvo sploh urejeno, in da so dolžnosti in pravice lastnikov jasne. 

Vsako od mest, v katerih smo izvedli posvet, ima svoje specifike. Kljub temu je možno identificirati sedem izzivov, s katerimi se morajo spopasti vsa mesta. Posveti o javnih površinah so pokazali:

1. Mesta imajo težave z neurejenim lastništvom javnih površin, ki izvirajo iz lastninjenja nekdanje družbene lastnine. Občine morajo začeti delovati proaktivno in nastaviti jasno politiko ohranjanja javnih površin.
2. Uslužbenci različnih strokovnih služb različno razumejo, kaj so javne površine in kakšen pomen imajo za mesto.
– Težav z javnim prostorom mesta ne morejo reševati brez sodelovanja s prebivalci na terenu. Da bi prebivalce in uporabnike javnih površin povezali s prostorom in poudarili pomen javnega prostora kot vrednote, bo potrebno: organizirati aktivnosti v javnem prostoru, ustvarjati skupnostne prostore in financirati osveščevalne akcije o vrednosti zelenih površin, o trajnostni mobilnosti in o vplivu bivalnega okolja na kakovost bivanja.
– Občine še vedno premalo vključujejo civilne pobude in imajo za prejemanje pobud vzpostavljene slabe kanale, zato ponekod izgleda, kot da je pobud prebivalcev malo.
3. Potrebno je premisliti vsebino javnih površin. Javnih površin je v mestih dovolj, a so programsko zastarele. Potrebna bi bila prenova s programi, ki so zanimivi za današnje uporabnike javnega prostora.
– Javni prostori v mestnih središčih se praznijo zaradi nakupovalnih centrov na obrobju mest.
4. Problematike javnih površin ni možno reševati ločeno od prometnih vprašanj. Poleg mestne parkirne politike na javne površine vplivajo prometni tokovi v mestu, zato mesta pričakujejo, da se bodo javni prostori izboljšali tudi z implementacijo celostnih prometnih strategij.
– Eden od največjih trenutnih izzivov za občine je upravljanje s parkirišči. Ni jasno, ali naj parkirišča ostanejo brezplačna. Plačljiva parkirišča so politično zelo nepriljubljen ukrep, a nujen, če naj se poveča kakovost prostora. Poleg tega ni jasno, kakšno stališče naj občine zavzamejo do obstoječega parkirnega normativa, saj mu v že zgrajenih starejših soseskah ni mogoče zadostiti.
5. Vzdrževanje javnih površin je problematično, saj morajo pristojni oddelki vsakokrat zagovarjati finančni vložek za vzdrževanje. Asfaltirane površine je ceneje vzdrževati kot zelenice, zato lastniki (javni in zasebni) nimajo vzpodbude, da bi ohranjali zelene javne površine. Po drugi strani so stroški vzdrževanja visoki tudi zaradi sistema koncesij.
6. Velik problem je nadzor nad posegi v prostor. Mesta nimajo dovolj financ in usposobljenih kadrov za vzpostavitev inšpekcijskih in nadzornih služb in potrebujejo pomoč pri izvajanju nadzorne funkcije.
7. Kljub vsemu naštetemu je morda najpomembnejše, da morajo občine vzpostaviti sistem prioritet, ki ga bodo postopoma uresničevale. Na primeru upravljanja z javnimi površinami vidimo, da je neodločnost odločevalcev ena od večjih ovir za kakovosten razvoj prostora. Vsaka občina mora imeti jasno vizijo in cilje, ki se jih morajo zavedati vsi zaposleni na občini, in zaradi katere lahko tudi navzven deluje bolj učinkovito in transparentno.

Posveti so se med seboj močno razlikovali tako glede števila udeležencev kot tudi glede tem in problematik, ki so bile odprte v debati. Govorili smo npr. o prenovi modernistične soseske, o težavah s prenosom lastništev po ZVEtL-u, o upravljanju z mestnim zelenjem in o privabljanju prebivalcev nazaj v mestno središče. Številni udeleženci so izrazili zadovoljstvo nad dejstvom, da so dobili priložnost za pogovor o javnih površinah s kolegi iz različnih oddelkov. To je bila tudi po našem mnenju največja vrednost posvetov: javne površine so namreč tema, ki je ključnega pomena za razvoj mest, a zaradi kompleksnosti pogosto ostaja spregledana.

*Verz je izposojen iz pesmi Na Koncu poti Andreja Rozmana – Roze.

Organizacijo posvetov je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor.

Advertisements