Celovita urbana prenova je sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov. (IPOP)

Degradirano urbano območje (DUO) je območje, katerega uporabna vrednost je tako zmanjšana, da je za njegovo oživitev potreben večji poseg v njegovo strukturo in rabo. (IPOP)

Gradbena parcela ali parcela, namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji/bo stal objekt in na katerem so/bodo urejene površine, ki služijo takšnemu objektu. (OPN MOL)

Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. Status grajenega javnega dobra imajo javne površine, gospodarska javna infrastruktura in objekti cestne, železniške, letalske in pomorske infrastrukture, vodnih površin in pripadajoče infrastrukture, javnih športnih površin in objektov, javnih smučišč in pokopališč. Status državnega grajenega javnega je urejen z odločbo ministrstva, v katerega sodi takšen objekt; status lokalnega javnega dobra z odločbo pristojne občinske uprave. (ZPN, ZGO-1)

Javnost 1.) je skupina ljudi, ki je soočena z nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem ter se organizira, da bi ga rešila; 2.) so v publiko zbrani posamezniki, ki razpravljajo o javnih zadevah in se dogovarjajo o zadevah občega interesa. (IPOP)

Javno dobro je lahko stvar, dobrina ali storitev, ki jo lahko uporablja vsakdo v skladu z njegovim namenom ob enakih pogojih. Zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo. (SPZ) Na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. (Ustava RS) Javno dobro je najpogosteje opredeljeno v odnosu do pojmov: uveljavljanje javnega interesa, skupna raba, javna last in zagotovljen enak dostop (Vugrin 2003, 417).

Javno dostopne zasebne površine oz. za javnost odprt zasebni prostor (JOP) je zasebni prostor v javni rabi. (Jankovič 2012, 27)

Javni interes je vsak v pravnem predpisu utemeljen interes, ki se je tja vpisal po demokratičnem postopku, kjer se je uskladil interes večine državljanov. (Wikipedia)

Javni prostor je območje, ki je dostopno vsem, ne glede na spol, raso, starost ali socialni status. (IPOP)

Javna površina je javni prostor izven stavb, predvsem v naseljih, kot je na primer javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina. (IPOP in ZGO)

Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorske ureditve na območjih naselij. (ZPN)

Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. (ZPN)

Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (kot so dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). (OPN MOL)

Odprti prostor 1.) je nezazidan prostor med stavbami v naselju; 2.) je prostor izven naselij. (IPOP)

Pripadajoče (funkcionalno) zemljišče so površine ob objektu, ki so potrebne za uporabo, vzdrževanje in delovanje objekta: dostopi, dovozi, zelenice, parkirišče, ipd. Po ZVEtL-u se je izraz funkcionalno spremenil v pripadajoče zemljišče zgradbe, in je po tem zakonu last vsakokratnega lastnika zgradbe.

Prostorski načrti so načrti, s katerimi se načrtujejo prostorske ureditve. Določajo usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoje in merila za njihovo izvedbo. (ZPN)

Prostorsko načrtovanje je veda, ki se ukvarja z načrtovanjem rabe prostora in razporeditvijo dejavnosti v prostoru, torej z usmerjanjem prostorskega razvoja. (IPOP)

Sosedstvo je osnovna teritorialno določena socialna skupnost znotraj mesta, za katero je značilna določena mera sosedske povezanosti prebivalstva in občutka lokalne pripadnosti; tudi ustrezen del mesta z osnovnim prepletom rabe prostora in osnovno ravnjo oskrbe in urbanih funkcij, na primer okrog posameznega trga, ulice ali skupine stanovanjskih stavb. (IPOP)

Soseska je načrtovana, funkcionalno zaokrožena prostorska enota v mestu ali širšem območju mesta za okrog 2500 – 5000 prebivalcev, ki v območju dostopnosti pešca poleg stanovanj vključuje potrebno infrastrukturo in vso dnevno preskrbo, osnovno šolo, otroško varstvo, javni prostor, zelene površine in postaje javnega potniškega prometa, večinoma brez tranzitnega motornega prometa znotraj območja. (IPOP)

Splošna raba je raba stvari, dobrin ali storitev, ki jo lahko uporablja vsakdo v skladu z njegovim namenom ob enakih pogojih.

Strokovne podlage Prostorski akti in druge odločitve o zadevah urejanja prostora morajo temeljiti na predpisih, analizah in strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora in okolja, na analizah razvojnih možnosti ter drugih pogojih in usmeritvah za razvoj posameznih dejavnosti v prostoru, opredeljenih v razvojnih in drugih dokumentih ter drugih strokovnih podlagah, na analizah medsebojnih učinkov posameznih dejavnosti v prostoru ter na geodetskih, statističnih in drugih podatkih s področja urejanja prostora. (ZUreP-1)

Trajnostne urbane strategije so prostorski akti, ki jih morajo sprejeti občine in na podlagi katerih lahko črpajo finančna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Izkazovati morajo celovitost, kar pomeni, da morajo v strategiji identificirane probleme obravnavati na povezan način, to je, izvajati morajo cilje najmanj dveh prednostnih osi iz Operativnega programa kohezijske politike. Lahko se nanašajo na del mesta ali na celotno (mestno) urbano območje. Mestna občina je pristojna za pripravo in sprejem strategije ter izbor projektov (na podlagi strategije). Strategijo potrdi ministrstvo, pristojno za urbani razvoj in organ upravljanja. (MOP)

Urbana regeneracija je javna politika s ciljem povrniti uporabnost degradiranim urbanim območjem, oblikovati boljše možnosti zaposlitve, rešiti ali omiliti različne socialne probleme in izboljšati urbano okolje ter dvigniti kakovost bivanja. (IPOP)

Urbanizem je dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem in oblikovanjem mest in znanstveno področje, ki se ukvarja s proučevanjem njihovega razvoja in delovanja. (IPOP)

Urejanje prostora je zavestno človekovo delovanje z namenom usmerjanja procesov v prostoru, med drugim obsega načrtovanje, gradnjo, rabo, vzdrževanje in prenovo vseh sestavin prostora. (IPOP)

Zasebna lastnina je pravica posameznika uporabljati svojo stvar kot hoče, brez skoraj vsakršnih omejitev. (Wikipedia). Pravico do zasebne lastnine določa Ustava RS.

Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, parkovna oprema, spominska obeležja ipd.) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, bivanju na prostem, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja. (OPN MOL)

Zelena prestolnica Evrope je pobuda Evropske komisije. Naziv vsako leto prejme mesto z visokimi okoljskimi standardi in z zavezo k ambicioznim ciljem za nadaljnje okoljske izboljšave in trajnostni razvoj. Cilj te pobude je izreči priznanje in nagraditi lokalna prizadevanja za izboljšanje okolja, gospodarstva in kakovosti življenja v mestih. Ljubljana je prejela naziv Zelene prestolnice za leto 2016. (MOL)

ZAKONODAJA:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 z dne 17. 10. 2002) in Zakon o spremembah Stvarnopravnega zakonika – SPZ-A (Uradni list RS, št. 91/13 z dne 5. 11. 2013)

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) UL RS št. 45/08

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15)

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP)

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO)

Ustava Republike Slovenije (URS) Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99)

VIRI:

  1. Vugrin, Marjana. 2005. “Definiranje pojma javno dobro”. Geodetski Vestnik. (49): 416-423.
  2. Jankovič, Liljana. 2012. “Za javnost odprt zasebni prostor kot dopolnitev omrežja mestnega javnega prostora = Private space open to the public as an addition to the urban public space network”. Urbani Izziv. (23): 25-35.
  3. Inštitut za politike prostora (IPOP). “Urejanje prostora – izrazje”. Dostopno prek http://ipop.si/urejanje-prostora/izrazje/.
  4. MOL: Zelena prestolnica. Dostopno prek http://www.ljubljana.si/si/zelena-prestolnica/.