KD prostoRož
Rimska 22, Ljubljana
t: +386 (0)590 19 080
prostoroz@gmail.com
Projekt Javne površine v soseskah ustvarjajo Irena Ostojić, Alenka Korenjak, Zala Velkavrh in Vojdan Babunski (kamera in montaža).
KD prostoRož
Rimska 22, Ljubljana
t: +386 (0)590 19 080
prostoroz@gmail.com
Projekt Javne površine v soseskah ustvarjajo Irena Ostojić, Alenka Korenjak, Zala Velkavrh in Vojdan Babunski (kamera in montaža).
JAVNE POVRŠINE 
Spoštovani,
ogledala sem si vaš prispevek. o Savskem naselju. Mislim, da je prikazan zelo enostransko. Skupina stolpnic (5) na severnem delu ima zelo urejene zelene površine. Skrbi tudi za zelenice, ki niso njihova funkcionalna zemljišča in asfaltirane peš poti ( javno dobro). MOL pa ne opravlja svoje funkcije, vsaj kar se javnega dobra tiče. Prvo naj MOL poskrbi za javno dobro- asfaltiranje, pluženje, košenje trave in vzdrževanja rastlinja, po tem pa naj predpiše kazni v kolikor ne bi bila funkcionalna zemljišča urejena.
Lepota mesta se ne kaže samo kako je urejen center mesta.
Predsednica UO Linhartova 62
Helena Gabruč
Všeč mi jeVšeč mi je
Spoštovani,
najlepša hvala za vaš komentar.
Več kot strinjamo se, da je večina zelenih površin v Savskem naselju izredno dobro urejena! Z uvodnim videom smo želeli pokazati na paradokse, ki se pojavljajo pri vzdrževanju ali lastninjenju teh površin in ki jih opažate tudi sami. Opozarjamo, da težave z neurejenim lastništvom in nedefiniranim javnim dobrim nižajo kakovost javnih površin v soseskah po celotni Sloveniji. Prepričani smo, da je potreben širši družbeni konsenz in vizija za javne površine, kjer bi bile odgovornosti in pristojnosti posameznih akterjev jasne in urejene.
Le tako bomo dosegli, da bo urejeno celotno mesto in ne le njegovo središče ali tisti predeli, kjer so prebivalci že angažirani.
Všeč mi jeVšeč mi je
Spoštovani,
Ogledal sem si vaše prispevke na https://javnepovrsine.wordpress.com/. Strinjam se, da je tema zelo kompleksna in zato ni enostavnih rešitev. Vendar imam občutek, da ne poznate konkretnih primerov. Pri dveh primerih, v katerih sem neposredno udeležen in imam dober pregled nad genezo javnih površin (sem lastnik dveh stanovanj). Na srečo sta primera preprosta, pa kljub temu jih odgovorni (občine, sodišča, upravniki, etažni lastniki, odvetniki) ne rešujejo na način, ki je z zakonom že predviden. V prvem primeru je občina lastnik vseh javnih površin, pa jih noče razglasiti za “grajene javne površine” kljub temu, da so bile grajene in financirane z javnimi sredstvi. Tudi v drugem primeru je ves odprti prostor soseske bil financiran z javnimi sredstvi, pa je kljub temu prešel v celoti v zasebne roke najprej v roke vprašljivega naslednika investitorja, ki je to naprej prodajal, kljub temu, da so javne površine izvzete iz pravnega prometa.
Poskusil sem vplivati na te procese, pa lahko ugotavljam, da ni politične volje, da se to uredi. Inšpekcije, ki bi morale zavarovati javni interes, tega nočejo storiti. Občine, ki so z zakonom določene kot nosilke zgrajenih javnih površin v soseskah, te naloge nočejo opravljati, še več, skušajo jih prodati (če so lastnice) ali pa prepustiti (če so lastniki druge pravne ali fizične osebe) etažnim lastnikom, ki pa so brez pravne podlage za tak prevzem (nimajo kupoprodajne pogodbe o nakupu etažne lastnine, ki bi določala, da so z njo kupili tudi zunanje površine). Sodišče pa je mojo zahtevo zavrglo, ker (kot navajajo) ne morem biti stranka v postopku. Stranka v postopku ne morem biti (INTERVENIENT), kjer občina toži osebo gospodarskega prava zato, da bi “skupne površine” v soseski prepustila etažnim lastnikom, čeprav sem etažni lastnik, ker se nočem postaviti na stran tožene niti na stran tožeče stranke (stranki v postopku se prerekata o prometu nepremičnin, ki so potencialno grajeno javno dobro in kot tako izvzeto iz pravnega prometa!).
Predlagam vam, da si ogledate dokumente, ki sem jih javno objavil na internetu. Upam, da boste iz tega tudi videli, da je urbanizem več kot stroka in politika. Gre za reševanje konfliktov tako med raznimi strokami (gradbena, pravna, ekonomska …), politikami (občinska, državna, strankarska …) in udeleženci (investitorji, kupci, upravniki …).
Prosim, če mi lahko jasno in jedrnato odgovorite, kako vi vidite rešitev omenjenih primerov (1. stanovanjska soseska SS-6 Šiška in 2. kare Martina Krpana – Derčeva – Šišenska – Kneza Koclja)? Ali bi vmesni prostor razglasili za grajene javne površine, ali bi vmesni prostor razdelili med etažne lastnike?
Morda pričakujem preveč?
Lep pozdrav,
Jurij Stare
Všeč mi jeVšeč mi je
Spoštovani,
najlepša hvala za vaš komentar in tudi prejšnje pobude, ki smo jih pregledali.
Cilj našega projekta ni reševanje posameznih primerov, saj odgovorov tudi sami ne poznamo. Kot ste napisali tudi sami, je obstoječe stanje posledica konflikta med številnimi akterji, zato želimo njihova mnenja zbrati na enem mestu in videti, ali lahko najdemo kakšno konkretno rešitev. Čeprav se posamični primeri močno razlikujejo med seboj, imajo vendarle nekaj skupnih imenovalcev, ki jih želimo identificirati tekom projekta in nato z različnimi strokovnjaki oblikovati nabor ukrepov.
Veseli bi bili, če bi lahko vaše gradivo o situaciji v Šiški bolj podrobno predstavili na naši strani in s tem razširimo nabor situacij.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pozdravljeni,
Zanima me kdo ureja in skrbi za zelenice v okolici Neubergerjeve-Črtomirjeva v Zupančičevi jami. Del okrog garaž in tudi okrog blokov bi bilo potrebno urediti in tudi malo posodobiti, posaditi kakšno grmičevje, da ne bi bilo vse golo in s tem se tudi vsepovsod hodi in uničuje zelenico,Mogoče bi se postavila tudi kakšna klopca za starejše. Na koncu Črtomirove pa so stare garaže, ki so z hrbtne strani res sramota za okolje, tam bi lahko bi se lahko uredili tudi parkirni prostori, ki jih v okolici manjka.
Mogoče bi bilo potrebno narediti kakšen obhod tudi malo izven mestnega središča, ki pa nam je res vsem v ponos.
Hvala in lep pozdra.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pozdravljeni!
Lastništvo posameznih parcel lahko ugotovite prek Prostorskega portala RS. Vse povezave in navodila za uporabo najdete na naslovu: http://www.vo-bi.si/kako-najti-parcelno-stevilko-in-ugotoviti-lastnitvo-prostora. Za splošne pobude Mestni občini Ljubljana pa predlagamo, da vaše sporočilo naslovite neposredno na občino prek portala Pobude meščanov: http://gis1.ljubljana.si/Pobude/ Občina se ponavadi odzove na vsako pobudo, tako da boste izvedeli, ali so posegi, ki jih predlagate, možni ali ne.
Srečno s pobudo in lep pozdrav!
Všeč mi jeVšeč mi je