Javne površine v soseskah so pomembne. Če želimo ohraniti in dvigniti njihovo kakovost, je zdaj čas, da ukrepamo.

Zakaj so zelenice v stanovanjskih soseskah pokošene samo do polovice? Zakaj si lahko nekateri bloki postavijo zapornico, drugim pa zmanjkuje parkirnih prostorov? Katere zelenice je možno spremeniti v parkirišča in katere bi bilo bolje ohraniti? Zakaj za eno samo zelenico skrbijo trije različni oddelki mestne uprave? Zakaj se lahko določeni bloki ogradijo in ali si prebivalci to sploh želijo?

Položaj javnih površin v naših stanovanjskih soseskah se spreminja. Zamenjali so se tudi njihovi lastniki. Posamezne dele kot pripadajoča zemljišča pridobivajo etažni lastniki blokov v soseski, druge so kupili posamezniki ali podjetja, tretje pa želi v svoji lasti ohraniti občina. Javne površine tako postajajo razdrobljene, saj imajo po pridobitvi zemljišča lastniki dokaj proste roke glede posegov, ki jih bodo izvedli na površini. Tako lahko zelenice zagradijo, jih spremenijo v parkirišča, omejijo dostop drugim prebivalcem, … ali pa jih ohranijo odprte in javno dostopne vsem. Novi lastniki bodo morali novo pridobljene površine tudi vzdrževati. Večino teh površin so do zdaj vsaj delno vzdrževale občine.

Težave z javnimi površinami so posledica več dejavnikov:

  • politična volja za zagotavljanje javnega interesa na področju prostora je šibka;
  • zakonodaja je v preteklosti omogočala špekulacije z nepremičninami, ki so bile prej v “skupni” lasti;
  • prostorsko načrtovanje prešibko regulira posege na površinah v javnem interesu;
  • kulturni vzorci stanovalcev sosesk so se spremenili – prebivalci si zdaj želijo več zasebnosti in več parkirnih mest.

Posledice so delno že vidne. Soseske lahko v nekaj letih ostanejo brez odprtih javnih površin, ki dvigujejo kakovost bivanja in so ključnega pomena za zdravje prebivalcev in družabno življenje naselja.

Slovenija mora do leta 2020 nameniti 80 milijonov evrov za prenovo urbanih območij. 11 slovenskih mest trenutno v ta namen izdeluje Trajnostne urbane strategije, ki naj med drugim vsebujejo tudi strategije prenove stanovanjskih sosesk. Če ni jasno, kdo je lastnik javnega prostora, kdo ga vzdržuje, kdo uporablja ter kaj pomeni javno dobro, je nemogoče izvajati urbano prenovo.

Raziskali bomo, kaj so javne površine, kdo jih uporablja in kakšen je njihov pomen v soseskah.  Govorili smo s prebivalci sosesk, predstavniki občin in pristojnih ministrstev, pravniki ter urbanisti in strokovnjaki za javni prostor. Identificirati želimo ključne probleme, poiskati rešitve in predlagati ukrepe, ki bodo ohranili in dvignili kakovost javnih površin.

Delite z nami vaše mnenje. Priključite se debati.

Projekt izvaja skupina prostoRož v okviru Meseca prostora. Izhodišče projekta so ovire, s katerimi smo se soočili pri izvajanju pilotnega projekta celovite urbane prenove ljubljanske soseske Savsko naselje.

Projekt je del evropskega projekta Artizen.

Projekt sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

prostoroz_logo      mesec prostora       color          EU flag-Crea EU SL