Ljudje se ne zavedajo, da se vrednost njihovega posameznega stanovanja zniža, če pade javni, kolektivni standard v soseski. Če ima soseska manj zelenic, manj vrtcev, trgovin, ji enostavno pade cena.

mandicS Srno Mandič, sociologinjo in predstojnico Centra za preučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede, smo govorili o vključevanju prebivalcev v delovanje sosesk, o življenju prijaznim soseskah ter o tem, kakšni so bili nekdanji mehanizmi soodločanja in zakaj so danes razpuščeni.

Read the rest of this entry »

Če se želi priti do tega, da bi prebivalci sosesk prostor ponovno začutili kot svoj, jim moraš dati prostor, da v njem počnejo nekaj svojega. Da se imajo možnost izrekati glede določenih zadev …

Načelnica oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo na Mestni občini Nova Gorica Aleksandra Torbica govori o sodelovanju med občino in uporabniki, ki bi lahko zagotovilo kakovostne javne prostore v sosekah. Kljub težavam z lastništvi v stanovanjskih soseskah morajo občina in prebivalci razmisliti, kakšna je njihova skupna vizija za prostor.

Naselje ne potrebuje prenove, ampak evolucijo.

Svoje mnenje o javnih površinah so povedali tudi prebivalci Savskega naselja. Spregovorili so o tem, kako uporabljajo odprte prostore v soseski in komentirali stanje zelenic, parkirišč, igrišč in drugih odprtih površin v soseski. S stanjem odprtega prostora in soseske na splošno so večinoma zadovoljni, velik problem pa ostaja parkiranje.

Objavljamo zapis pogovora z g. Jurijem Staretom, prebivalcem ŠS6 v Šiški in zaposlenim na Centru za informatiko na Oddelku za Urbanizem Mestne občine Ljubljana.

šs66

Zapis izraža stališča g. Stareta.

Primer iz SŠ6, Šiška

Zavzemanje g. Stareta za uveljavitev javnega interesa na področju javnih površin izhaja iz soseske ŠS6 v Šiški, kjer živi. V soseski imajo problem s pomanjkanjem parkirišč, zgodba o tem, kako so se obstoječe površine privatizirale, pa je precej zapletena.

Odprte površine v ŠS6 so bile zgrajene z javnimi sredstvi kot javna površina. Občina (takratni Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana – Šiška) je zemljišča brezplačno prenesla na gradbinca, družbo Giposs, ta pa bi jih morala po končanju gradnje vrniti lastniku (občini), a tega nikoli ni storila. V novi ureditvi je Giposs postal zasebno podjetje. Uspelo jim je dokazati, da so imeli oni pravico do uporabe zemljišč in jih pridobili v svojo last. Družba je pridobljena zemljišča ponudila v odkup Mestni občini Ljubljana, a se ta za nakup ni odločila. Površine je Giposs prodal podjetju Video Art, ki ga vodi Bojan Gjura in ki ima v lasti več odprtih površin v soseskah v Šiški in za Bežigradom. Na območju ŠS6 je bila zgrajena trgovina Spar, ta pa je zasedla velik del nekoč javnih parkirišč.

Read the rest of this entry »

Na podlagi analiz obstoječega stanja in po besedah stanovalcev so najbolj problematične točke pomanjkanje parkirišč, pomanjkanje vsebin za mlade in ostarele, neurejene zelenice med bloki in neurejene intervencijske poti, skratka neurejeno stanovanjsko okolje.

Z arhitektom in članom društva Krarh Alešem Peternelom smo se pogovarjali o prenovi soseske Planina v Kranju. V sodelovanju z Mestno občino Kranj so pripravili idejni osnutek celovite urbane prenove soseske, ki jo bodo izvajali v okviru Trajnostne urbane strategije.  Govorili smo o postopku priprave prenove, o potrebah prebivalcev soseske in o ključnih problemih, ki prenova rešuje. Javne površine v soseski Planina so večinoma še vedno v lasti občine, zato bo prenova sprva potekala le na teh zemljiščih.

Presentation1.compressed(1).3Presentation1.compressed(1).4Presentation1.compressed(1).8

Read the rest of this entry »

Bežigrad: parkirišče na fukcionalnem zemljišču objekta prodano za gradnjo zasebne garaže

Mestna občina Ljubljana je leta 2009 podjetju Tritonis za okoli milijon evrov prodala 1.600 m2 veliko parkirišče ob Vojkovi cesti za Bežigradom. Podjetje je na zemljišču želelo graditi, a je takrat ugotovilo, da naj bi kupljene parcele pripadale lastnikom okoliških stavb kot funkcionalno zemljišče.

Zadeva je bila leta 2014 še vedno v pravdnih postopkih in sodišča izrekajo različne sodbe o tem, ali je sporno zemljišče funkcionalno in pripada okoliškim objektom ali ne.

DILEME:

Primer jasno prikazuje bolečo situacijo na področju določanja funkcionalnih zemljišč objektov, kjer ne občina kot ključni upravljavec prostora, ne sodišča kot vrhovni branilec zakonitosti postopkov, nimajo jasnih ne prostorskih ne zakonodajnih kriterijev za določitev funkcionalnih zemljišč objektov. Kaj je vzrok težavam? Zakonodaja ali urbanistični dokumenti? Težave še dodatno poglabljajo netočni vpisi v zemljiški knjigi.

VIRI:

Mesto ima to pozitivno izkušnjo, da lahko preda del javnih zadev ljudem v upravljanje.

Verjetno ima mestna uprava toliko dela, da nima posebne službe, ki bi se ukvarjala s tem, vendar je to stvar četrtnih skupnosti. One bi morale od zgoraj navzdol razvijati mrežo pobud, ki bi se same povezovale in uresničevale od spodaj navzgor.

Z Janezom Koželjem, podžupanom Mestne občine Ljubljana in profesorjem na Fakulteti za arhitekturo, smo spregovorili o načrtih mesta za prenovo javnih površin v soseskah in o težavah, s katerimi se srečujejo pri prenovi. Podžupan spregovori tudi o pomenu pilotnih projektov in urbanega aktivizma, o tem, da bi morale za vzpodbujanje lokalnih iniciativ skrbeti četrtne skupnosti ter o ovirah, ki jih mestu postavlja država.