Archives for posts with tag: intervju

V preteklih mesecih smo v intervjujih s prebivalci sosesk, urbanisti, pravniki, predstavniki ministrstev in občin, sociologi in drugimi akterji, ki so vpleteni v urejanje, načrtovanje in vzdrževanje javnih površin v soseskah, pridobili veliko koristnih informacij.

Da bi vse te pomembne informacije lahko združili, primerjali med seboj in jih delili s čim večjim številom ljudi, ki jih tema javnih površin in javnega prostora zanima, smo jih združili v plakat.

20160325_103729.jpg20160325_103743.jpg
plakat_TISK.jpgPlakat je razdeljen na sedem tematskih sklopov, ki so po našem mnenju enakovredno pomembni za razumevanje problemov z javnimi površinami. To so lastništvo, načrtovanje, financiranje, vzdrževanje, politični in zakonodajni okvir, družbene spremembe in komunikacija med različnimi akterji.

Poleg tega, da so za vsak tematski sklop identificirali specifične probleme in težave, ki nižajo kakovost javnih površin, so naši sogovorniki predlagali tudi številne rešitve in ukrepe, s katerimi lahko stanje javnega prostora izboljšamo. Izkazalo se je, da so teme, ki se nanašajo na javne površine, izrazito večplastne. Zato ni potrebno, da načrtovalci, občine in drugi čakajo na to, da se najprej rešijo vsa lastniška vprašanja. Mnoge ukrepe lahko začnejo izvajati že zdaj.

Plakat bomo posredovali prebivalcem sosesk, mestnim uradnikom (predvsem tistim, ki so zadolženi za urejanje okolja, upravljanje z nepremičninami in vzdrževanje površin), pravnikom in sodnikom, urbanistom in zaposlenim na ministrstvih (za okolje in prostor, pravosodje in za finance). Če želimo ohraniti in dvigniti kakovost javnih površin, je čas, da ukrepamo, zdaj.

Plakat lahko dobite tudi vi. V digitalni obliki tule: plakat_JAVNE POVRSINE, za brezplačno tiskano verzijo pa nam pišite na prostoroz@gmail.com (pripišite še polno ime, priimek in poštni naslov).

Zasebna in javna last v soseskah skozi zgodovino

So se zemljišča v stanovanjskih soseskah razmejevala na javna in zasebna?

V soseskah se je vse razmejevalo. Zazidalni načrt je delil prostor na zasebnega in javnega, prek zasebnih in javnih gradbenih parcel. Z ekonomskim elaboratom se je ovrednotilo, koliko kaj stane na javnem področju in koliko stroškov bo pripadlo na etažnega lastnika. Stavbi se je določilo funkcionalno zemljišče, kadar je bilo to potrebno,  in to je bil del gradbene parcele. Skupna zelenica pa je bila javna površina, ki jo je financirala občina. V zazidalnih načrtih je torej vse definirano.

savske_pogled_1_l

Kako so bile definirane skupne zelenice, kot zasebne ali javne?

Ko sem delala za gradbeno podjetje Giposs, smo v začetku 90ih risali sosesko v Medvodah, kjer smo se z Zavodom za izgradnjo Ljubljane (ZIL) pogajali, kaj bo funkcionalno zemljišče zgradbe, ki smo jo gradili, kaj pa bo ostalo javno in bo ZIL plačeval s svojimi sredstvi. Mi smo kot gradbeno podjetje gradili zgradbo in urejali zemljišče okrog nje, kolikor nam je pripadalo.

Read the rest of this entry »

Ljudje se ne zavedajo, da se vrednost njihovega posameznega stanovanja zniža, če pade javni, kolektivni standard v soseski. Če ima soseska manj zelenic, manj vrtcev, trgovin, ji enostavno pade cena.

mandicS Srno Mandič, sociologinjo in predstojnico Centra za preučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede, smo govorili o vključevanju prebivalcev v delovanje sosesk, o življenju prijaznim soseskah ter o tem, kakšni so bili nekdanji mehanizmi soodločanja in zakaj so danes razpuščeni.

Read the rest of this entry »

Če se želi priti do tega, da bi prebivalci sosesk prostor ponovno začutili kot svoj, jim moraš dati prostor, da v njem počnejo nekaj svojega. Da se imajo možnost izrekati glede določenih zadev …

Načelnica oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo na Mestni občini Nova Gorica Aleksandra Torbica govori o sodelovanju med občino in uporabniki, ki bi lahko zagotovilo kakovostne javne prostore v sosekah. Kljub težavam z lastništvi v stanovanjskih soseskah morajo občina in prebivalci razmisliti, kakšna je njihova skupna vizija za prostor.

Naselje ne potrebuje prenove, ampak evolucijo.

Svoje mnenje o javnih površinah so povedali tudi prebivalci Savskega naselja. Spregovorili so o tem, kako uporabljajo odprte prostore v soseski in komentirali stanje zelenic, parkirišč, igrišč in drugih odprtih površin v soseski. S stanjem odprtega prostora in soseske na splošno so večinoma zadovoljni, velik problem pa ostaja parkiranje.

Objavljamo zapis pogovora z g. Jurijem Staretom, prebivalcem ŠS6 v Šiški in zaposlenim na Centru za informatiko na Oddelku za Urbanizem Mestne občine Ljubljana.

šs66

Zapis izraža stališča g. Stareta.

Primer iz SŠ6, Šiška

Zavzemanje g. Stareta za uveljavitev javnega interesa na področju javnih površin izhaja iz soseske ŠS6 v Šiški, kjer živi. V soseski imajo problem s pomanjkanjem parkirišč, zgodba o tem, kako so se obstoječe površine privatizirale, pa je precej zapletena.

Odprte površine v ŠS6 so bile zgrajene z javnimi sredstvi kot javna površina. Občina (takratni Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana – Šiška) je zemljišča brezplačno prenesla na gradbinca, družbo Giposs, ta pa bi jih morala po končanju gradnje vrniti lastniku (občini), a tega nikoli ni storila. V novi ureditvi je Giposs postal zasebno podjetje. Uspelo jim je dokazati, da so imeli oni pravico do uporabe zemljišč in jih pridobili v svojo last. Družba je pridobljena zemljišča ponudila v odkup Mestni občini Ljubljana, a se ta za nakup ni odločila. Površine je Giposs prodal podjetju Video Art, ki ga vodi Bojan Gjura in ki ima v lasti več odprtih površin v soseskah v Šiški in za Bežigradom. Na območju ŠS6 je bila zgrajena trgovina Spar, ta pa je zasedla velik del nekoč javnih parkirišč.

Read the rest of this entry »

Mesto ima to pozitivno izkušnjo, da lahko preda del javnih zadev ljudem v upravljanje.

Verjetno ima mestna uprava toliko dela, da nima posebne službe, ki bi se ukvarjala s tem, vendar je to stvar četrtnih skupnosti. One bi morale od zgoraj navzdol razvijati mrežo pobud, ki bi se same povezovale in uresničevale od spodaj navzgor.

Z Janezom Koželjem, podžupanom Mestne občine Ljubljana in profesorjem na Fakulteti za arhitekturo, smo spregovorili o načrtih mesta za prenovo javnih površin v soseskah in o težavah, s katerimi se srečujejo pri prenovi. Podžupan spregovori tudi o pomenu pilotnih projektov in urbanega aktivizma, o tem, da bi morale za vzpodbujanje lokalnih iniciativ skrbeti četrtne skupnosti ter o ovirah, ki jih mestu postavlja država.