Archives for posts with tag: pobuda

V preteklih mesecih smo v intervjujih s prebivalci sosesk, urbanisti, pravniki, predstavniki ministrstev in občin, sociologi in drugimi akterji, ki so vpleteni v urejanje, načrtovanje in vzdrževanje javnih površin v soseskah, pridobili veliko koristnih informacij.

Da bi vse te pomembne informacije lahko združili, primerjali med seboj in jih delili s čim večjim številom ljudi, ki jih tema javnih površin in javnega prostora zanima, smo jih združili v plakat.

20160325_103729.jpg20160325_103743.jpg
plakat_TISK.jpgPlakat je razdeljen na sedem tematskih sklopov, ki so po našem mnenju enakovredno pomembni za razumevanje problemov z javnimi površinami. To so lastništvo, načrtovanje, financiranje, vzdrževanje, politični in zakonodajni okvir, družbene spremembe in komunikacija med različnimi akterji.

Poleg tega, da so za vsak tematski sklop identificirali specifične probleme in težave, ki nižajo kakovost javnih površin, so naši sogovorniki predlagali tudi številne rešitve in ukrepe, s katerimi lahko stanje javnega prostora izboljšamo. Izkazalo se je, da so teme, ki se nanašajo na javne površine, izrazito večplastne. Zato ni potrebno, da načrtovalci, občine in drugi čakajo na to, da se najprej rešijo vsa lastniška vprašanja. Mnoge ukrepe lahko začnejo izvajati že zdaj.

Plakat bomo posredovali prebivalcem sosesk, mestnim uradnikom (predvsem tistim, ki so zadolženi za urejanje okolja, upravljanje z nepremičninami in vzdrževanje površin), pravnikom in sodnikom, urbanistom in zaposlenim na ministrstvih (za okolje in prostor, pravosodje in za finance). Če želimo ohraniti in dvigniti kakovost javnih površin, je čas, da ukrepamo, zdaj.

Plakat lahko dobite tudi vi. V digitalni obliki tule: plakat_JAVNE POVRSINE, za brezplačno tiskano verzijo pa nam pišite na prostoroz@gmail.com (pripišite še polno ime, priimek in poštni naslov).

V soboto, 19. marca, smo v Novem mestu okviru projekta Urbani kovček, ki ga vodi društvo est=etika, priredili prvo delavnico na temo javnih površin v soseskah. V krajevni skupnosti Drska, v kateri leži tudi stanovanjska soseska Slavka Gruma, smo predstavili ugotovitve naše raziskave, izvedeti pa smo želeli tudi, kakšna je situacija v Drski.

Cilj delavnice je bila identifikacija specifičnih značilnosti javnih površin v soseski in težav, ki nastajajo z njihovim urejanjem. Poleg tega je bil dogodek dobro izhodišče za širši dialog o soseski, o odnosu med javnimi in zasebnimi prostori, med hišami in bloki. Ker so javne površine skupne površine, se je dialog razvil tudi med različnimi akterji, ki so odgovorni zanje: predstavniki krajevne skupnosti, arhitekti in oblikovalci  ter prebivalci.

Na delavnici, ki so se je udeležili prebivalci in prebivalke soseske, predstavnika Krajevne skupnosti Drska, novomeške arhitektke in oblikovalke ter predstavnik enega od lokalnih društev, smo mapirali probleme, ki so povezani z javnimi površinami. Poleg tega smo identificirali tudi priložnosti, zaradi katerih lahko krajani izboljšajo javne površine. Ena od najbolj izpostavljenih tem je bila komunikacija: tako prebivalci kot tudi predstavniki KS so bili prepričani, da druga stran ne sliši njihovih pobud. Ugotovili smo, da težava leži v uporabi napačnih komunikacijskih kanalov. Vzpodbudno je, da so oboji, tako prebivalci kot predstavniki mesta, pripravljeni na sodelovanje in izvedbo skupnih akcij in projektov, ki bodo izboljšali javne prostore v soseski.

Udeleženci delavnice so prejeli naše plakate o javnih površinah, društvu Est=etika in predstavnikom KS pa bomo posredovali tudi “zapisnik” delavnice – poseben plakat, ki ga bomo izdelali posebej za sosesko Drska, in za katerega upamo, da bo služil kot osnova za prihodnje pogovore o projektih v soseski.

 

Urbani kovček je projekt est=etike, društva za vzpodbujanje etike v prostoru, in je podprt s strani Mestne občine Novo mesto.

Untitled-1

Pobuda stanovalcev za ohranitev zelenega parka med Nanoško ulico in ulico Iva Grudna.

Junija letos je skupina stanovalcev na Mestno občino Ljubljana naslovila prošnjo za obravnavo večje zelene površine v blokovski soseski na Viču med Nanoško ulico in ulico Iga Grudna. 

Površina, ki obsega bogato zelenje in otroško igrišče, predstavlja za Četrtno skupnost Rožnik prostor posebnega pomena. Parcela parka je trenutno v prostorskem načrtu v kategoriji večstanovanjskih površin in v zasebni lasti podjetja v stečaju. Površino občasno vzdržujejo mestne službe. 

Stanovalci so oblikovali pobudo, ki se nanaša na dve področji. Želijo si, da bi prostorski načrtovalci prepoznali zeleno površino kot površino, ki zagotavlja kakovost bivanja v tej soseski. Želijo si, da se parcelo v prostorskih dokumentih definira kot park in se jo s tem zaščiti pred morebitno pozidavo, ki je trenutno mogoča. Stanovalci si poleg tega želijo, da bi občina zemljišče odkupila in ga pridobila v trajno last. Park namreč deluje kot prostor srečevanj prebivalcev vseh generacij, ki viša kakovost bivanja in sosesko rešuje pred socialno segregacijo.

DILEME:

Kdo je tisti, ki bi moral zaščititi javni interes na takih površinah?  Kdo naj jih vzdržuje? 

Kako prepoznati take in podobne površine tudi v drugih mestih?

Na kakšen način jih urejati v času, ko javnih financ primanjkuje? 

Kakšne so pristojnosti stanovalcev, lastnikov, odločevalcev in mesta pri takih odločitvah?

Objavljamo pobudo Sandre Lame Petrič iz soseske Ribnik v Ajdovščini!

ribnik-janeswalk

Tudi sama razmišljam že dolgo kako “uporabit” javne površine v naši soseski Ribnik za nekaj dobrega. Živim v blokovskem naselju v Ajdovščini. Moja ideja na sestanku hišnega sveta je bila: posadit trto in kivi na vsako stran balkona. Ne vem sicer, če bi kivi in trta prišla do 6. nadstropja… Bi pa imeli živo sadje za zobat. Seveda bi na tleh lepo zavarovali z mrežo in vse ostalo potrebno. Pa gredice zelenjave bi  lahko bile urejene namesto travnatih površin pred bloki, ki so same sebi namen. In še in še idej…
Včasih so nam otrokom bile javne površine prostor za igro. Danes se otroci zadržujejo doma. Kvečjemu kak pes zaide med bloke, ko se kaka psica goni. Sicer pa te površine samo so. Komunala jih kosi večkrat letno. Zanimivo pa, se meja med zelenimi površinami in asfaltom vse bolj zeleni: asfaltne reže postajajo vse bolj ozelenjene. Trava najde pot v trdem asfaltu in spusti svoje seme v vsako najmanjšo odprtino… Tega se nihče ne dotika. In tako opazujem, kako se nam pločniki in poti do stavbe krčijo. V bistvu je to prav lepo, saj trava mehča oster rob med betonskim robnikom ali asfaltno površino in zelenilom, po katerem se naj ne bi hodilo. Meni je prav to všeč:)
Domišljija ne pozna meja, ko se spustim v dimenzijo opazpvalke in uživalke okolja, v katerem diham in puščam sled…
Združimo moči, znanje, veščine, izkušnje, poglede… in ustvarimo prijaznejši skupni bivalni prostor. Sem za sodelovanje, vključitev v razne akcije, pobude.
Vse dobro!
Sandra Lama Petrič