Archives for posts with tag: primeri iz sosesk

V soboto, 19. marca, smo v Novem mestu okviru projekta Urbani kovček, ki ga vodi društvo est=etika, priredili prvo delavnico na temo javnih površin v soseskah. V krajevni skupnosti Drska, v kateri leži tudi stanovanjska soseska Slavka Gruma, smo predstavili ugotovitve naše raziskave, izvedeti pa smo želeli tudi, kakšna je situacija v Drski.

Cilj delavnice je bila identifikacija specifičnih značilnosti javnih površin v soseski in težav, ki nastajajo z njihovim urejanjem. Poleg tega je bil dogodek dobro izhodišče za širši dialog o soseski, o odnosu med javnimi in zasebnimi prostori, med hišami in bloki. Ker so javne površine skupne površine, se je dialog razvil tudi med različnimi akterji, ki so odgovorni zanje: predstavniki krajevne skupnosti, arhitekti in oblikovalci  ter prebivalci.

Na delavnici, ki so se je udeležili prebivalci in prebivalke soseske, predstavnika Krajevne skupnosti Drska, novomeške arhitektke in oblikovalke ter predstavnik enega od lokalnih društev, smo mapirali probleme, ki so povezani z javnimi površinami. Poleg tega smo identificirali tudi priložnosti, zaradi katerih lahko krajani izboljšajo javne površine. Ena od najbolj izpostavljenih tem je bila komunikacija: tako prebivalci kot tudi predstavniki KS so bili prepričani, da druga stran ne sliši njihovih pobud. Ugotovili smo, da težava leži v uporabi napačnih komunikacijskih kanalov. Vzpodbudno je, da so oboji, tako prebivalci kot predstavniki mesta, pripravljeni na sodelovanje in izvedbo skupnih akcij in projektov, ki bodo izboljšali javne prostore v soseski.

Udeleženci delavnice so prejeli naše plakate o javnih površinah, društvu Est=etika in predstavnikom KS pa bomo posredovali tudi “zapisnik” delavnice – poseben plakat, ki ga bomo izdelali posebej za sosesko Drska, in za katerega upamo, da bo služil kot osnova za prihodnje pogovore o projektih v soseski.

 

Urbani kovček je projekt est=etike, društva za vzpodbujanje etike v prostoru, in je podprt s strani Mestne občine Novo mesto.

Advertisements

Objavljamo zapis pogovora z g. Jurijem Staretom, prebivalcem ŠS6 v Šiški in zaposlenim na Centru za informatiko na Oddelku za Urbanizem Mestne občine Ljubljana.

šs66

Zapis izraža stališča g. Stareta.

Primer iz SŠ6, Šiška

Zavzemanje g. Stareta za uveljavitev javnega interesa na področju javnih površin izhaja iz soseske ŠS6 v Šiški, kjer živi. V soseski imajo problem s pomanjkanjem parkirišč, zgodba o tem, kako so se obstoječe površine privatizirale, pa je precej zapletena.

Odprte površine v ŠS6 so bile zgrajene z javnimi sredstvi kot javna površina. Občina (takratni Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana – Šiška) je zemljišča brezplačno prenesla na gradbinca, družbo Giposs, ta pa bi jih morala po končanju gradnje vrniti lastniku (občini), a tega nikoli ni storila. V novi ureditvi je Giposs postal zasebno podjetje. Uspelo jim je dokazati, da so imeli oni pravico do uporabe zemljišč in jih pridobili v svojo last. Družba je pridobljena zemljišča ponudila v odkup Mestni občini Ljubljana, a se ta za nakup ni odločila. Površine je Giposs prodal podjetju Video Art, ki ga vodi Bojan Gjura in ki ima v lasti več odprtih površin v soseskah v Šiški in za Bežigradom. Na območju ŠS6 je bila zgrajena trgovina Spar, ta pa je zasedla velik del nekoč javnih parkirišč.

Read the rest of this entry »

Bežigrad: parkirišče na fukcionalnem zemljišču objekta prodano za gradnjo zasebne garaže

Mestna občina Ljubljana je leta 2009 podjetju Tritonis za okoli milijon evrov prodala 1.600 m2 veliko parkirišče ob Vojkovi cesti za Bežigradom. Podjetje je na zemljišču želelo graditi, a je takrat ugotovilo, da naj bi kupljene parcele pripadale lastnikom okoliških stavb kot funkcionalno zemljišče.

Zadeva je bila leta 2014 še vedno v pravdnih postopkih in sodišča izrekajo različne sodbe o tem, ali je sporno zemljišče funkcionalno in pripada okoliškim objektom ali ne.

DILEME:

Primer jasno prikazuje bolečo situacijo na področju določanja funkcionalnih zemljišč objektov, kjer ne občina kot ključni upravljavec prostora, ne sodišča kot vrhovni branilec zakonitosti postopkov, nimajo jasnih ne prostorskih ne zakonodajnih kriterijev za določitev funkcionalnih zemljišč objektov. Kaj je vzrok težavam? Zakonodaja ali urbanistični dokumenti? Težave še dodatno poglabljajo netočni vpisi v zemljiški knjigi.

VIRI:

Spodnja Šiška: nelegalno zasebno parkirišče na mestu nekdanjega zaščitenega parka in neodzivnost gradbene inšpekcije

Delo_Foto-20140612195528-22585400    670x420_Ljubljanska__Delo_Foto_2014.16_hires.jpeg0 

Foto: prostor pred Staro cerkvijo pred in po l. 2012, vir: Delo

Stara cerkev ali sv. Jernej v Spodnji Šiški je ena najstarejših cerkva v Ljubljani. Prvič je bila omenjena leta 1370. Po letu 1936 je bila sanirana po Plečnikovih načrtih: preurejena so bila vsa pročelja, dodan odprt hodnik, urejeno je bilo stopnišče s svetilnikom, zelenica in trg z zasaditvijo dreves. Leta 2009 je bila cerkev določena za kulturni spomenik državnega pomena, decembra 2014 so bile kot take opredeljene tudi zunanje površine v okolici objekta.

Trg pred cerkvijo ob Celovški cesti, glavni mestni vpadnici, je leta 2012 odkupil zasebnik. Obstoječa visokorasla drevesa je posekal, asfaltiral prej parkovno urejen Plečnikov trg in uredil zasebno parkirišče z rampo. Za poseg ni bilo pridobljenega gradbenega dovoljenja.

Read the rest of this entry »

Murgle_2

V Murglah je zemljiškoknjižno stanje zemljišč, tako kot v mnogih stanovanjskih soseskah v Ljubljani, neurejeno. Gradbena podjetja, ki so soseske gradila, niso uredila prepisa javnih površin na mesto. Številni deli zelenic, javnih cest in igrišč so v zemljiški knjigi še vedno zavedeni kot last danes propadlih gradbenih podjetij.

Tudi v Murglah so deli cest in javnih parkirišč postali del stečajne mase propadlega podjetja GPG. Stečajni upravitelj v netransparentnih postopkih te površine prodaja zasebnikom, kljub temu da bi moralo mesto za javne površine uveljavljati predkupno pravico in s tem ohraniti javno rabo le-teh. V Murglah je bilo tako iz stečajne mase GPG stanovalcu prodano javno parkirišče za pet vozil po ceni 80eur/m2, kar je smešno nizka cena za zemljišče v tej ljubljanski soseski.

Kaj pomeni ta primer za Murgle? Javna raba parkirišč pomeni, da jih lahko uporabljajo vsi stanovalci in obiskovalci naselja, zato so tudi veliko bolj učinkovito izkoriščena, kot so zasebna parkirišča. Omejevanje dostopa do nekdaj javnih, zdaj zasebnih parkirišč s količki, zapornicami, nadstreški in podobnim ne degradira le prostora, ampak tudi poveča potrebo po številu parkirišč v naselju.

Read the rest of this entry »

images

Javna cesta je postala funkcionalno zemljišče objektov

V soseski Zeleni gaj na Brdu je Stanovanjski sklad RS kupcem novih stanovanj poleg stanovanja, kleti in parkirišča prodal tudi dovozno cesto.

Po poročanju spletnega portala Zurnal24.si se Stanovanjskemu skladu RS predvidoma ni uspelo dogovoriti z Mestno občino Ljubljana o odkupu ceste ali pa so nanjo preprosto pozabili. Zaplet so rešili tako, da so parcelo naknadno vključili v zemljiško knjižno dovolilo, od kupcev stanovanj pa zahtevali, da podpišejo anekse k pogodbi in postanejo solastniki ceste. To pomeni, da bodo morali stanovalci cesto vzdrževati, jo plužiti in kriti vse stroške v zvezi z njo.

Stanovanjski sklad RS trdi, da je cesta skupno zemljišče lastnikov stanovanjskih enot v delu stanovanjske soseske z oznako F4. Kupci stanovanj nasprotno trdijo, da cesta ni del pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča objektov v F4, kvečjemu da bi lahko bila v skupni rabi, ne pa v lasti stanovalcev.

V Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana je cesta (p.št. 1393/23-0, k.o. Vič) opredeljena za javno površino (javne ceste, javne poti, parkirišča). Cesta omogoča dovoz tako za del soseske z oznako F4, kot tudi za del soseske F6, ki še ni zgrajen, bo pa nekoč v prihodnosti.

DILEME

Kaj zasebno lastništvo ceste pomeni glede možnosti dovoza za pet še nezgrajenih objektov v F6? Bodo morali lastniki stanovanj v F6 pridobiti služnostno pravico od lastnikov stanovanj v F4? Ali bodo tudi oni postali solastniki ceste? Ali bo za to potrebno soglasje vseh lastnikov stanovanj v F4? Kako lahko cesta, ki je v urbanističnem dokumentu določena za javno površino, v postopku prodaje postane del pripadajočega zemljišča skupine objektov?

vodnikova 2  vodnikova 1

V Šiški, Na Jami ob Vodnikovi so lastniki zemljišč požagali drevesa in namesto njih uredili parkirne prostore. Petdesetletna drevesa so padla zato, da so obstoječe parkirišče povečali z 20 na 30 parkirnih mest. Poseg je legalen, skladen s prostorskimi predpisi in smotrn z vidika interesov lastnikov zemljišč.

Ali je bil smotrn z vidika interesov širše skupnosti, je drugo vprašanje. Kakšen je interes skupnosti v primeru dreves? Visokorasla drevesa znanstveno dokazano dvigujejo kakovost bivanja in zmanjšujejo obremenitve na naravne vire, zato so izjemno pomembna tudi v gosto poseljenih urbanih okoljih. Drevesa povečujejo stopnjo biodiverzitete, predstavljajo naravni ponor za ogljikov dioksid in druge antropogene onesnaževalce, proizvajajo kisik in izboljšujejo kakovost zraka, proizvajajo lesno biomaso, ki je snovni in energetski vir, znižujejo temperaturo urbanih toplotnih otokov, zmanjšujejo količino odtoka padavinskih vod in obremenitve na kanalizacijski sistem, zmanjšujejo izsuševanje tal in rabo vode za zalivanje, višajo kakovost lokalne mikroklime, ugodno vplivajo na počutje ljudi ter nenazadnje višajo cene nepremičnin v neposredni okolici.

DILEME

Uničiti 50-letno zdravo drevo zato, da bo na istem prostoru urejeno parkirišče, torej ni  samoumevno dejanje. Bi moral biti posek dreves reguliran tudi na zasebnih zemljiščih?  S katerimi predpisi – državnimi ali občinskimi? Kdo bi moral dati pobudo in sprožiti razpravo o tem vprašanju?