V Murglah je zemljiškoknjižno stanje zemljišč, tako kot v mnogih stanovanjskih soseskah v Ljubljani, neurejeno. Gradbena podjetja, ki so soseske gradila, niso uredila prepisa javnih površin na mesto. Številni deli zelenic, javnih cest in igrišč so v zemljiški knjigi še vedno zavedeni kot last danes propadlih gradbenih podjetij.
Tudi v Murglah so deli cest in javnih parkirišč postali del stečajne mase propadlega podjetja GPG. Stečajni upravitelj v netransparentnih postopkih te površine prodaja zasebnikom, kljub temu da bi moralo mesto za javne površine uveljavljati predkupno pravico in s tem ohraniti javno rabo le-teh. V Murglah je bilo tako iz stečajne mase GPG stanovalcu prodano javno parkirišče za pet vozil po ceni 80eur/m2, kar je smešno nizka cena za zemljišče v tej ljubljanski soseski.
Kaj pomeni ta primer za Murgle? Javna raba parkirišč pomeni, da jih lahko uporabljajo vsi stanovalci in obiskovalci naselja, zato so tudi veliko bolj učinkovito izkoriščena, kot so zasebna parkirišča. Omejevanje dostopa do nekdaj javnih, zdaj zasebnih parkirišč s količki, zapornicami, nadstreški in podobnim ne degradira le prostora, ampak tudi poveča potrebo po številu parkirišč v naselju.
Dodatno vprašanje se postavlja ob dejstvu, da so v Občinskem prostorskem načrtu MOL parkirišča ob cestah v Murglah določena za javne površine. Po definiciji iz tega dokumenta so javne površine tiste površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Istočasno je določeno, da so obstoječe stavbe in njihove parcele, namenjene gradnji (tudi parkirišča), ki se nahajajo znotraj javnih površin, iz javnih površin izvzete. Dikcija dopušča možnost, da zasebnik odkupi javno površino, dokaže, da je ta del zemljišča namenjen obstoječega objekta in tako površine privatizira.
DILEME:
Kakšna je vloga občinskega prostorskega načrta v postopkih privatizacije javnih parkirišč? Ali lahko postane površina zasebna, če je v prostorskem načrtu določena za javno? Kakšne so posledice za zasebnega lastnika, če je njegova lastniška parcela v urbanističnem dokumentu določena za javno površino? Kakšne so omejitve, če zasebnik odkupi površino, ki je določena za javno površino?
JAVNE POVRŠINE 
1. »Gradbena podjetja, ki so soseske gradila, niso uredila prepisa javnih površin na mesto.« Dejstvo je, da se MOL ni zelo aktivno boril za tak prepis, sicer bi moralo do njega priti.
2. »Številni deli zelenic, javnih cest in igrišč so v zemljiški knjigi še vedno zavedeni kot last danes propadlih gradbenih podjetij.« Kot javna last bi morali biti tudi pravilno parcelirani, in imeti pravilno določeno »dejansko rabo«, v skladu z namenom »iz časa gradnje«, da se sploh da vzpostaviti status »grajeno javno dobro« na njih, za posamezne namene, skladno z prostorskimi načrti »iz časa gradnje«.
3. »Tudi v Murglah so deli cest in javnih parkirišč postali del stečajne mase propadlega podjetja GPG«. Pri tem gre prav za prav za goljufive in javno škodljive postopke; GPG je imel za razpolaganje z zemljišči ustrezno (delno začasnega značaja) nepremičninsko pogodbo z tedanjimi občinskimi oblastmi (iz časa gradnje soseske), poleg tega je izvedbe zunanjih površin izven gradbenih parcel posameznih stanovanjskih stavb, grajenih za trg, financirala občinska služba z javnimi sredstvi komunalnega urejanja, ne pa GPG, torej ti zgrajeni objekti gradbeno-inženirske vrste (parki, ceste, pločniki, zelenice, parkirišča, športna igrišča, itd,,,) sploh niso dejanska lastnina GPG, kar odgovorni pri GPG dobro vedo, občinska uprava pa tudi. Nemarni »upnik« iz pogodbenega odnosa ne terja »nepoštenega« dolžnika – v tem je vsa »zgodba«.
4. »Stečajni upravitelj v netransparentnih postopkih te površine prodaja zasebnikom, kljub temu, da bi moralo mesto za javne površine uveljavljati predkupno pravico in s tem ohraniti javno rabo le-teh«. To ne drži čisto. Ker je občina začasno prenesla za potrebe gradnje »pravico uporabe« na GPG, z določbami o brezplačnem prenosu zgrajenega javnega nazaj na občino, in je tudi sama investirala v izvedbo javnega komunalnega urejanja, nikakor ni primerno, da uveljavlja ponovno nakup istega, kar je že plačala, in s tem »predkupno pravico«. Dolžna je po vseh formalno možnih postopkih doseči ustrezen prenos lastništva v lastništvo občine, in ustanoviti GJD.
5. »V Murglah je bilo tako iz stečajne mase GPG stanovalcu prodano javno parkirišče za pet vozil«. Kupoprodajne pogodbe za javne površine – torej za »potencialno grajeno javno dobro« (določeno na podlagi dokumentacije ZN »iz časa gradnje«), bi morale biti spoznane kot nične, analogno s tistimi, ki jih v postopkih po ZVEtL ugotovijo sodišča (v primerih GIPOSS, soseska BS3, in drugih)
6. Gre pri vsem skupaj za temeljno nerazumevanje: v času uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (ZLNDL) v letu 1997 naj bi bile vse pogodbe za zgrajene soseske kompenzirane in pravilno evidentirane »pravice uporabe« v Zemljiški knjigi. Vpis »pravice uporabe« je bil pogojevan za uveljavitev prenosa na »lastninsko pravico«. »Pravico uporabe«, ali sedaj »lastninsko pravico«, se pa ob vpisu upravičenj v Zemljiško knjigo dokazuje z listinami – tudi s »kupoprodajnimi« pogodbami, ali pogodbami o prenosu (lastninske) pravice ali »pravice uporabe«, ali »začasne pravice uporabe«, ali pa tudi »stavbne pravice«. Ureditev vseh teh odnosov, in dolgovi, izvirajoči iz njih, so na podlagi listin verjetno tudi iztožljivi, in s tem pravilni vpis lastništva v Zemljiško knjigo.
Všeč mi jeVšeč mi je
1. Kakšna je vloga občinskega prostorskega načrta v postopkih privatizacije javnih parkirišč?
– ODGOVOR: javna parkirišča bi morala imeti status “grajeno javno dobro”, to pa je po zakonu izvzeto iz pravnega prometa, torej se jih ne sme niti prodajati, niti kako drugače odtujiti in predati zasebnikom; površine “grajenega javnega dobra” morajo biti kot take označene v prostorskem aktu: že zgrajene kot “obstoječe” (obstoječi objekti gradbeno-inženirske vrste), šele načrtovane pa kot “predvidene” – z različno grafiko ali opisom
2. Ali lahko postane površina zasebna, če je v prostorskem načrtu določena za javno?
– ODGOVOR: za pravni promet z zemljišči je treba na občini dobiti “potrdilo” o predkupni pravici občine. V tem potrdilu bi moralo tudi pisati, da gre za “grajeno javno dobro”, oziroma za “potencialno grajeno javno dobro”, če status še ni bil dodeljen, skladno z zakoni (ZGO, v 211. členu našteva, kaj je pravna podlaga za opredelitev “grajenega javnega dobra”)
3. Kakšne so posledice za zasebnega lastnika, če je njegova lastniška parcela v urbanističnem dokumentu določena za javno površino?
– ODGOVOR: “javne površine”, namenjene “javni rabi” in na razpolago vsem, morajo biti v javni lasti, in dodeljen jim mora biti status “grajeno javno dobro” potem, ko občina na njih pridobi lastništvo in jih ustrezno uredi ter zgradi; lastništvo pridobiva z nakupom, ali z odškodnino na podlagi razlastitve; za razlastitev morajo biti površine v prostorskih aktih “na parcelo natančno” opredeljene na način, ki omogoča prenos parcelnih mej v naravo (z geodetskimi podatki za prenos na teren)
4. Kakšne so omejitve, če zasebnik odkupi površino, ki je določena za javno površino?
– ODGOVOR: taka nakupna pogodba bi morala biti “nična”, saj se “grajeno javno dobro” ne more prodajati ali kupovati, tudi v primeru potencialnih pogojev za razglasitev statusa, ki še ni bila izvedena, ne.
Všeč mi jeVšeč mi je