V preteklih mesecih smo v intervjujih s prebivalci sosesk, urbanisti, pravniki, predstavniki ministrstev in občin, sociologi in drugimi akterji, ki so vpleteni v urejanje, načrtovanje in vzdrževanje javnih površin v soseskah, pridobili veliko koristnih informacij.
Da bi vse te pomembne informacije lahko združili, primerjali med seboj in jih delili s čim večjim številom ljudi, ki jih tema javnih površin in javnega prostora zanima, smo jih združili v plakat.
Plakat je razdeljen na sedem tematskih sklopov, ki so po našem mnenju enakovredno pomembni za razumevanje problemov z javnimi površinami. To so lastništvo, načrtovanje, financiranje, vzdrževanje, politični in zakonodajni okvir, družbene spremembe in komunikacija med različnimi akterji.
Poleg tega, da so za vsak tematski sklop identificirali specifične probleme in težave, ki nižajo kakovost javnih površin, so naši sogovorniki predlagali tudi številne rešitve in ukrepe, s katerimi lahko stanje javnega prostora izboljšamo. Izkazalo se je, da so teme, ki se nanašajo na javne površine, izrazito večplastne. Zato ni potrebno, da načrtovalci, občine in drugi čakajo na to, da se najprej rešijo vsa lastniška vprašanja. Mnoge ukrepe lahko začnejo izvajati že zdaj.
Plakat bomo posredovali prebivalcem sosesk, mestnim uradnikom (predvsem tistim, ki so zadolženi za urejanje okolja, upravljanje z nepremičninami in vzdrževanje površin), pravnikom in sodnikom, urbanistom in zaposlenim na ministrstvih (za okolje in prostor, pravosodje in za finance). Če želimo ohraniti in dvigniti kakovost javnih površin, je čas, da ukrepamo, zdaj.
Plakat lahko dobite tudi vi. V digitalni obliki tule: plakat_JAVNE POVRSINE, za brezplačno tiskano verzijo pa nam pišite na prostoroz@gmail.com (pripišite še polno ime, priimek in poštni naslov).
Skupno lastništvo javnih površin se po ZVEtL določa kot “skupno funkcionalno zemljišče”. Čeprav prostorski akti “iz časa gradnje” (večinoma Zazidalni načrti) operirajo s pojmom “skupno funkcionalno zemljišče”, pa to v časih gradnje nikakor ni pomenilo zasebnega lastništva na teh površinah s strani etažnih lastnikov v območju. “Skupno funkcionalno zemljišče” je bil urbanistični pojem, ki je opredeljeval obseg območja, katerega se je z zazidalnim načrtom zajelo, se na tak obseg normiralo potrebne spremljevalne programe, gostoto prebivalstva, itd…Površine znotraj tega obsega so se pa z določili zazidalnega načrta delile na zasebne (gradbene parcele, to je stavbišče + funkcionlano zemljišče za potrebe stavbe, kadar ta ni imela tega zagotovljenega že v okviru javnih površin) in na javne (zunanje ureditve, ki so se financirale s prispevki komunalnega urejanja). Nova privatizacija “skupnih funkcionlanih zemljišč” potegne za seboj veliko problemov – lastniki bodo vsi etažni lastniki v soseski, ki sicer izhajajo iz posameznih stanovanjskih “blokov”, vsak blok ima lahko svojega upravnika, kdo bo torej “vzdrževalec” novega skupnega lastništva? “Upravniška zadruga”, nova gospodarska družba, organizirana s strani več upravnikov, ali podobno – oblika organiziranosti za take primere ni vzpostavljena, vse skupaj pa odstopa od funkcionalnih zamisli v “dokumentaciji iz časa gradnje”, pomeni razlastninjenje (potencialnih) javnih lastnikov in v naprejšnjo ukinitev “(potencialnega) grajenega javnega dobra” – oškodovanje javnega premoženja (občine in vseh občanov)
Všeč mi jeVšeč mi je
[…] v urbanem okolju in problematike, ki iz tega izhaja, in na katero je lansko leto s projektom Javne površine v soseskah opozorilo društvo […]
Všeč mi jeVšeč mi je
[…] v urbanem okolju in problematike, ki iz tega izhaja, in na katero je lansko leto s projektom Javne površine v soseskah opozorilo društvo […]
Všeč mi jeVšeč mi je